Istorija

Историја

Kotlinata Prespa e podelena na Gorna i Dolna Prespa. Gorna Prespa so pogolemiot del od Prespanskoto ezero i del od Dolna Prespa pripa|a na Republika Makedonija (op{tina Resen).Dolna Prespa so pomal del od Golemoto Prespansko ezero i Maloto Prespansko ezero vleguvaat vo sostav na Grcija i del vo Albanija nare~en "Mala Prespa".

Ova e rezultat na podelbata na Makedonija po Dvete balkanski i I ta svetska vojna.

Samata Prespa ima va`na geostrate{ka polo`ba. U{te za vreme na Rimskoto vladeewe niz Prespa pominuval poznatiot starorimski pat "Via Ignacia"(1) .Pokraj nego bile izgradeni pove}e naselbi i popatni stranici.Edna od poznatite stanici bila Skiritanija, na ~ie mesto podocna izrasnala slovenskata naselba Resen.

Niz Prespa,pokraj samoto Prespansko ezero pominuvale u{te i patot "Via Epirica"- epirskiot pat i Kosturskiot pat.

Vo VI i VII vek vo Prespa se naseluvaat slovenski plemiwa od plemenskiot sojuz Bereziti - Brsjaci.

Vo X i XI vek, za vreme na vladeeweto na Samuil,Gavril Radomir i Jovan Vladislav se spomnuva pokraj Prespanskoto ezero gradot Prespa, prestolnina na prvata srednovekovna makedonska dr`avaOvoj grad istovremeno bil sedi{te i na arhiepiskopot na Aftokefalnata makedonska crkva,~ie sedi{te podocna e preneseno vo Ohrid.Ovde e osnovana i prvata dr`ava na makedonskite Sloveni pod vodstvo na sinovite na knezot Nikola,~etvoricata komitopuli: David,Aron,Mojsej i Samuil. Najmladiot Samuil bil proglasen za car. Uspe{no vladeel so prvata makedonska dr`ava. .Samoilovoto carstvo se protegalo od Makedonija i cela Bugarija na istok, Tesalija, Epir i Albanija na zapad ,do Dukqa, Ra{ka,Srem i Bosna na sever.. Vladeel od 976 god do 1014 god .Taa godina bil porazen od vizantiskiot car Vasilij II vo bitkata na Belasica.Na 14000 zarobeni vojnici im bile izvbadeni o~ite,sekoj stoti imal po edno oko,Car Samoil gi pre~ekal vo Prespa i skr{en od bolka umira na 6 oktomvri 1014 god. .Dr`avata opstojuvala se do 1018 god.Vo toj period Carot Vasilij II ja izgradil tvrdinata Vasilida na Petrinska planina nad s.Evla i Konstantion pokraj zapadniot del od Prespanskoto ezero pokraj naselbata Sirhan.

Vo 1888 god vo seloto German,Dolna Prespa sega vo Republika Grcija pronajdena e nadgrobnata plo~a na Samuilovite roditeli, negoviot tatko Nikola-brsja~ki knez,majka mu Ripsimija i bratot David,a datira od 993 godina.Toa e eden od prvite pi{uvani spomenici na slovenski jazik. Momentalno se nao|a Vo Sofiskiot muzej, najverovatno prenesen vo viorot na vojnite.Od toj period na ostrovot Ahil vo maloto Prespansko ezero seu{te postoja ostatoci od Katedralnata crkva podignata od Samoil vo ~est na Sv.Ahil.

Crkvata Sv.\or|i vo seloto Kurbinovo so izvonreden fresko`ivopis od 1191 god. prestavuva eden od nekolkute biseri na srenovekovnoto slikarstvo vo Makedonija.

Prvoto spomnuvawe na Resen kako srednovekovna naselba e zabele`ano vo edna povelba na Du{anoviot zakonik od 1337 god,pod imeto Rosne.Vo eden popis od 16 vek naselbata e registrirana kako Resne.Za vreme na vladeeweto na Stefan Du{an(14 vek) istotaka kako naselbi se spomnuvaat i Jankovec Qubojno,Nakolec, Nivici, i Globo~ani i samata oblast Prespa (ribari od Prespa)Vo 18 vek so razvojot na trgovijata i zanaet~istvoto Resen prerasnuva vo mala gradska naselba.

Posle 1385 godina Prespa kako i cela Makedonija potpa|a pod turskoto - osmanlisko ropstvo.Od toj period vo gradot Resen i selata ju`no od nego se doseluva tursko naselenie.Vo 18 vek turskite feudalci od albansko poteklo, po~nale da naseluvaat i albansko naselenie. Pokraj niv vo Prespa se spomnuva i vlasite kako poseben entitet.

Vo avgust 1894 god vo Resen,pri osvetuvaweto na crkvata Sv.Kiril i Metodij, e odr`an prviot sostanok na TMRO (tajnata makedonsko odrinska revolucionerna organizacija,vo domot na nejziniot osniva~ i prv pretsedatel, resen~anecot Dr Hristo Tatar~ev. Na sostanokot vo prisustvo na 15 delegati e formiran Mesen komitet na organizacijata i zna~ajni odluki za ponatamo{na borba na makedonskiot narod za nacionalno i socijalno osloboduvawe. Podocna istata organizacija se preimenuva vo VMRO,vnatre{na Makedonska revolucionerna organizacija,

Vo Ilindenskoto vostanie 2 avgust 1903 god i Prespa dade zna~aen doprinos,preku dejstvuvaweto na nekolku vostani~ki ~eti predvodeni od resenskiot vojvoda Slavejko Arsov.Glavni borbi bile vodeni vo selata Kru{je,Evla,kaj Nakolec i German.Po zadu{uvaweto na istoto 16 prespanski sela bile izgoreni so 711 ku}i i 4182 lica ostanale bez pokriv nad glavata.

Na 3 juli 1908 god komandantot na turskiot asker vo Resen, majorot Ahmed Nijazi beg se odmetnal so svojata vojska i stanal eden od voda~ite na Mladoturskata revolucija.Vo periodot 1908-1912 god po primerot na op{tinata vo Pariz kade bil izvesno vreme na {koluvawe, Nijazi beg ja izgradil poznatata zgrada "Saraj",koja i denes prestavuva zna~ajno obele`je na gradot.

Posle dvete balkanski vojni i po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna Prespa ja do`ivuva svojata ta`na sudbina da bide podelena pome|u tri dr`avi,{to posebno gi pogodi `itelite na dolna Prespa zaradi toa {to ednostavno gi razdeli me|u sebe `itelite od tie sela koi dotoga{ intenzivno komunicirale me|usebno,a i rodbinski bile povrzani.

Pome|u dvete svetski vojni glavno zanimawe na naselenieto bilo zemjodelieto , sto~arstvoto i pomaku zanaet~istvoto,a od ovoj period golem del od naselenieto svojata egzistencija po~na da ja bara na pe~alba vo sosednite zemji i vo prekuokeanskite zemji.Vo ovoj period gi imame i prvite nikulci na rabotni~koto dvi`ewe vo Gorna Prespa.Na izborite vo 1920 god golem del od prespanite glasaa vo crvenata kutija t.e. za kandidatite na KPJ.Pove}emina prespanci vo 1936 god kako dobrovolci u~estvuvaa vo [panskata gra|anska vojna.

Za vreme na fa{isti~kata okupacija, Prespa do`ivea u{te edno raspar~uvawe. Severniot del so gradot Resen potpadna pod bugarska okupacija,a delot ju`no od Resen potpadna pod italijanska okupacija i priklu~en kon t.n. Golema Albanija.

U{te vo 1941 god komunistite od Prespa gi zapo~naa podgotovkite za oru`ena borba protiv okupatorite.Proletta 1942 bea formirani prvite partizanski grupi,a na 6 juli 1942 god nad s.Zlatari bil formiran Bitolsko- prespanskiot partizanski odred "Dame Gruev".

Na 2 avgust 1943 vo neposredna blizina na s.Ote{evo bilo odr`ano poznatoto Prespansko sovetuvawe,na koe prisustvuvale ~lenovite na CK na KPM glavniot {tab na NOV i POM.Tuka bile doneseni va`ni odluki za ponatamo{niot razgor na vostanieto vo Makedonija.

Golem broj prespani aktivno u~estvuvaa vo pove}e edinici na NOV na Makedonija. Definitivno Prespa svoeto osloboduvawe go do~eka na 11 septemvri 1944 god.

Vo edinicite na NOV i partizanskite odredi od Prespa u~estvuvaa 1902 borci.Od niv nositeli na "Partizanska spomenica 1941" bea 29 borci.Poetot Mite Bogoevski ,be{e proglasen za naroden heroj.Vo borbite za osloboduvawe na Makedonija zaginaa 128 borci.Poistaknati komandanti i rakovoditeli od Prespa ve~no }e bidat zapi{ani: Naum Veslievski- Ov~arot,Mite Trpovski-Vojvodata,Cvetko Uzunovski-Abas i mn.drugi.

Vo izminative 56 god.po osloboduvaweto Prespa do`ivea neviden progres na site poliwa od od op{testveniot,stopanskiot i kulturen `ivot.

 
 
 

All Rights Resrved 2007 PRESPA.tk

Create a Free Website